Latest Entries »

Poslednji blog

ena izmed sobot, ki smo jih preživeli z otroci iz mesta šotorovPo dolgem času še poslednji blog. Marsikdo se je spraševal, zakaj je blog kar naenkrat, brez kakršnega koli pojasnila ali obvestila prenehal. Torej… razlog za to je nenadna in nepričakovana, ter hudo obžalovana smrt mojega telefona. Z njim je umrl tudi skoraj redni dostop do interneta in fotoaparat. S tem se je moja uporaba interneta zmanjšala le na najnujnejše in za blog preprosto ni bilo več dovolj časa.

Prebivalka hiše, ki smo jo očistili blata

Otroški smeh je največje plačilo

Od zadnjega bloga se je zgodilo marsikaj, še posebej na delovišču. V delu so bile tri lokacije – skupaj 17 stavb. Prve tri hiše (12 stanovanj) so postale domovi z novimi veselimi obrazi. Po mojem odhodu jih je obiskal predsednik države. Zaljubila sem se v to delo in prevzemala več in več odgovornosti. Nato se je zgodila nesreča – žebelj v oko. Operacija in teden dni bolnice. Zabava ob vrnitvi in dolga pot domov.

Videti ljudi, ki so izgubili vse – bližnje, vse imetje, delo a ne tudi volje do življenja in veselja, je nepozabno doživetje. Delati z njimi vsak dan z ramo ob rami je neskončen vir učenja. Smejati se z njimi in ob njih jokati prinaša upanje, da bo nekoč vse o.k..

Čez nekaj dni je stavba v ozadju dobila streho in prve prebivalce.

Ker vem, da lahko naredim več in moram narediti več, se vračam. V nenavadno deželo potujem 23. junija. Da bi se lahko vrnila moram privarčevati/zbrati 2491€. V namen obveščanja o samem projektu in zbiranja prostovoljnih prispevkov sem na face booku postavila stran, ki si jo lahko ogledate tudi tisti, ki niste na FB. V kolikor označite, da vam je stran všeč redno prejemate objave.

http://www.facebook.com/FilipiniPoSendongu

Najlepša hvala, da ste spremljali moj blog. Hvala za vse vaše komentarje in vprašanja. Upam, da se vidimo na FB.

Salamat

Ayo Ayo

Tonja K

Advertisements

brum brum, pib bip

Kot sem ze omenila v enem izmed prjsnjih blogov so cene goiva tukaj le malo nizje kot pri nas, cene vsega drugega pa vsekakor veliko nizje, tako, da za vecino ljudi gorivo predstavlja ogromen strosek. Poleg tega pa stanje vecine tukajsnjih cest zahteva velike terence na stiri kolesni pogon, kar zahteva se toliko vec goriva. Zato velika vecina uporablja javni prevoz. Velik del javenga prevoza sestavljajo jeepnejs, ostali pa je prava mesanica krizancev med razlicnimi prevoznimi sredstvi.

image

motorels

Glavna znacilnost velike vecine pa je, da je imajo dva vitalna dela – motor in hupo. Seveda motor zveni povsem logicno, ce ne bi v tem primeru slo za dejanski motor (tak z dvema kolesoma) in ne le za stvar, ke je pod havbo. Motor tukaj krizajo prakticno z vsem. Seveda pa je potrebno zaceti na zacetku. Najprej je tu skuter, nato motor s prestavami. Oboje lahko najames (brez kakrsnega koli vozniskega izpita.). Oba, se posebej motor, pa lahko najamez tudi z voznikom. Pravzaprav deluje kot taxi. Srecas jih povsod in za nekaj pesov te prepoten neznanec s celado (za voznika je po novem obvezna, pred leti je bila PREPOVEDANA, za sopotnika pa neprimerna)odpelje na zeljeno destnacijo. Po pricevanju domorodcev naj bi bilo to povsem varno.

Temu sledi motor s prisedkom. Vecinoma je to kombinacija doma zvarjenih cevi in dveh lesenih sedezev. Enega izmed njih tudi redno uporabljamo za prevoz manjsega orodja iz baze. Voznja z njimi je vec kot zabavna, saj so vse prej kot stabilni 🙂

Nadaljni korak je motorela. Tu pa se zaplete. Motorelo predstavlja ogromno razlicic. Kake v katerih se lahko pelje deset ljudi, ali pa take, v katerih se lahko peljeta samo dva, in seveda vse vmes. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je to zvarjena kovinska tapicirana in lepo okrasena skatla, pripeta na motor.

Seveda pa je potrebno omeniti tudi dejstvo da gre tukaj lahko v vozilo toliko potnikov, da se kolesa se vrtijo in je vozilo vsaj nekaj centimetrov nad tlemi. Tako se ti lahko kar hitro zgodi da se znajdes ujet med filipinci, ali pa v narocju pestujes nekogarsnje nakupe ali celo otroka. Zakaj pa ne.

Bohol

Ponovno nazaj. Telefon se je po vecdnevnem iskanju servisa danes po 3/4 urnem popravljanju, razstavljanju in 1o ih evrih, vrnil v zivljenje. Z njim pa se je vrnil tudi dostop da fotografij in bloga.

Kljub temu, da je bilo delo na gradbiscu zadnjih nekaj dni precej pestro, sem se odlocila da napisem se malo o pocitnicah.

Po dnevu na Camiguinu smo se odpravili na Bohol. Ta otok je najbolj spanski. Na njem je bilo namrec ‘podpisano’ prvo krvno zaveznistvo med spanci in domorodci.

image

spominska plosca

Poleg tega pa je to tudi otok na katerem so spanci pstali najdlje. Bivanje spancev pa najbolj intenzivno odraza arhitektura v samostanih in javnih zgradbah iz kamnja.

image

cerkev baclayon

Ter izrazito spanski karakter vecine stanovanjsko-poslovnih semi lesenih objektov.

image

arhitektura

Bohol pa ni znan le po svoji arhitekturi, temvec seveda po dolgih pescenih plazah (tu pa tam tudi s kokosovimi palmami), čokoladnih hribih, in mini zivalskem vrtu ter miniaturni kraski jami. Ta otok je namrec zakrasel. Zanimivo, da ga Gams ne omenja v svoji knjigi 😉

image

cokoladni hribi

Eden izmed vecjih uzitkov pa je bil najem dveh skuterjev ter voznja po otoku, ter carska hrana mmmm, solata.

Camiguin

Trenutno sem v 4. tednu prostovoljstva, kar pomeni obvezen dopust. Temu se rece mental break, in iz izkusenj lahko povem, da je nujno potreben, ker se ti lahko.drugace res utrga. Obvezne tri dni smo zato 4je, ki smo v isti situaciji, obesili na nedeljo in si privoscili daljsi oddih.

image

preko oceana 🙂

Consuelo je bila na celu in malo potovanje splanirala do zadnje pike. Ob 4ih zjutraj smo zapustili bazo, se ob 6ih vkrcali na trajekt ter dve uri kasneje prispeli na Camiguin. Hotel v katerem smo je sanjski. Soba za dva v lastni hiski s teraso, zajtrk, bazen in sadje ob prihodu.

image

hotel

Ker smo bili vsi precej utrujeni smo si vzeli na easy in se odpravili na beli otok. To ke majhna sipina locena od otoka, ki ob visoki plimi izgine. Pravi pravcati raj, bel koralni.pesek, toplo tropsko morje…

image

beli otok

Nato smo sestradani nasli malo mehisko restavracijo z odlicno hrano, vkljucno z doma narejenimi tortilijami in nachosi mmmmm. Dan smo nadaljevali v znamenju namakanja in popoldne preziveli v vrocih vrelcih. Koncno filipini – turisticni – ne zivljenski.

image

vrelci

Cesta

Nase tri hise rastejo. Jutri je veliki dan in smo si zelo optimisticno zadali da bomo ulili eno greznico, temelje za tretjo hiso, temelje za stiri kopalnice v prvi hisi in tla v prvi hisi. Bomo videli kako bo, saj nam bo najbrz ze po prvi nalogi zmanjkalo peska, kot vedno.

Danes pa kratek prispevek o filipinskih cestah. Tukaj obstajajo tri vrste cest: betonske, neasfaltirane in ne ceste. Za vse pa je znacilno da imajo najmanj eno luknjo na kilometer. Katera kategorija je boljsa pa bi se dalo razpravljati. Ne ceste tezko najdes, neasfaltirane so neskoncno prasne in razgibane. Betonske pa redno prenavljajo. Sistem prenove je izredno zanimiv. Najprej v cesto s katero najverjetneje ni bilo nic narobe izvrtajo luknje. Vecinoma stiri luknje precno in nato vsak meter in pol po dolzini. Luknje so v velikosti cvetlicnega lonca za bozicne zvezde. Nato tako cesto oznacijo z znakom delo na cesti in jo pustijo pri miru kaksen mesec.

image

cesta pod prevleko

Sledi zapora polovice, kar pomeni, da morajo vozila z vec kot tremi kolesi pocakati na zeleno luc, ostala vozila pa se srecujejo kakor pac gre. Potem cesto tazbijejo z buldozerjem in naredijo novo betonsko prevleko. Ker se more cesta pocasi posusiti jo pokrijejo s plahto, nato pa se odkrita 28 dni susi. To pomeni da za cesto v obe smeri potrebujejo naanj 3-4 mesece in vecino casa na njej ne potekajo dela. Skratka filipinska podruznica darsa. Najbolje pri vsem pa je, da na cesto ki se susi namestijo skale, enkrat sem videla tudi nekaj kar je spominjalo na protitankovske ovire, teza pa pritiska na zelen beton.

Beautifoul americana

Kako filipinci zacnejo pogovor s tujci ali te pozdravijo je na zacetku nekaj sokantnega in se s tem le stezka popolnoma sprijaznis. Otroski kul nacin je hey you! bolj pogost nacin pa hi mam, how beautifoul. Ker sebe dojemam le kot povprecen primerek svoje vrste mi je bilo in mi je vcasih se vedno je nerodno. Ce nadaljujes pogovor takoj in vedno sledijo naslednja vprasanja: where are you from (seveda nihce ne ve za slovenijo in ko jim poves za.evropo so skorajda.rahlo razocarani), are you married? (Ob odgovoru ne sledi obvezno zacudenje, in nato vprasanje do you have a companion), naslednjo vprasanje je do you have any children in potem how old are you?. Ker so odgovori vedno v popolnem nasprotju s pricakovanimi vedno sledi trenutek tisine ko razmisljajo kako naj nadaljujejo pogovor ne, da bi ti dali vedeti, da mislijo, da si cudak. Vsem tem pa pogosto sledi se so yung so beautifoul (vecinoma od oseb, ki so mlajse in lepse). Na sreco je po kratkem raziskovanju prislo, do odkritja, da je ves pogovor posledica izredno mocnih stereotipov.

Vsi belci smo americani, tako kot so za nas vsi bledi azijci kitajci ali japonci. Tudi ce razlozis da bisi american je to podobno, kot bi poskusal razloziti, da nisi belec.

Bela polt je znamenje lepote in vrjeli ali ne, laze in ceneje je kupiti kremo za pobelitev, kot kremo za soncenje. Torej smo vse bele zenske lepotice.

image

belilo

Tukaj imas partnerja takoj, ko je to mogoce in se porocis cim prej, po tem, ko dosezes polnoletnost. Seveda moras imeti takoj otroke, najmanj 4 ali 5, pogosteje 6 ali 7.

Naslednja kulturna zanimivost je, da te ob daljsem pogovoru vedno vprasajo za priimek in veroizpoved. Kadar poskusas razloziti, da ne pripadas nobeni posebni veroizpovedi tega preprosto ne morejo dojeti, ko pa reces da si kristjan se jim vedno oddahne. Mindanao se namrec deli na muslimanski in nemuslimanski del in kljub temu, da sem v nemuslimanskem delu je prisotnost muslimanov ocitna. Nestrpnosti v javnosti ni zaslediti in kristjani kupujejo od muslimanov ter obratno, kljub temu pa slednji dojemajo muslimane kot izdajalce in sovraznike.

image

kako riz pride v zavitek iz palmovega listja

Danes sem dan prezivela na plazi, ker pa so bili visoki valovi, se na zalost ni dalo veliko plavati. Na sreco sem si izprosila viseco mrezo in prespala popoldne.

image

plaza

vreckarji

Vsi tisti, ke ste ugibali o stvari v plasticni vrecki ste bili zelo blizu in najverjetneje bi bili odgovori tudi pravilni, ce v njih ne bi bilo olje za vcrtje. Zanimivo pri filipinski kuhinji je, da je cvrtje njen pomemben in vsekakor izredno vitalen del. Druga stvar pa, ki se je ne sme izpustiti je pakiranje. Dejstvo je, da so Filipinci najverjetneje eden najvecjih porabnikov plasticnih vreck. Tukaj lahko v plasticnih vreckat, najveckrat brez kakrsnekoli oznacbe dobis vse. Sok, led, juho, sladoled (to so izredno priljubljene zmrznjene sadne solate), olje, pivo… skratka vse kar je v tekoci ali pol tekoci obliki. Druga zanimiva stvar pa je kako se te stvari konzumerajo. Sok na primer pride v dolgi podolgovari prozorni plasticni vrecki, ki je na vrhu zavezana. Sevada bi pri odvezovanju tudi ljudje, ki so veliko bolj spretni od mene pol vsebine polili, zato se vrecke nikakor ne odvezuje. Preprosto odgriznes spodnji vogal in tekocino posrkas. Meni najljubsa verzija pa je vsekakor sladoled. Lucke (brez palcke) so v dolgi plasticni vrecki, nato odgriznes spodnji del in pocasi pritiskas na del kjer je vozel. Seveda je higijena taksnega uzivanja hrane vprasljiva, vendar je tukej higijena vsega pod vprasajem.

 

Na zalost danes brez fotke, saj sem na javnem racunalniku. Opravicujem se za vcerajsno odsotnos, nismo imeli interneta (v tej drzavi stvari nikoli ne delujejo ves cas). Se beremo jutri

3tja hisa

Kljub temu, da smo na filipinih gradimo po balkansko – malo tu malo tam in nihce ne ve tocno kaj dela. To dokazuje ze samo dejstvo, da sem postala odgovorna za niveliranje o katerem nimam pojma. Ker pa vcasih le lahko logicno razmisljam je moja sreca v splosni nesreci dejstvo, da nimamo ne teodolita, ne totalke kaj sele lasersko nivelirko, kar pomeni, da nam ostane klasicna pitagorejska geometrija – torej tazmerja 3:4:5 za pravi kot in meter, svincnica, laks in nivelirka za vse ostalo. Ker pa so obvezno orodje tudi klesce in najbolj uporabno ter vsestransko orodje – kladivo, nastane tezava kako vse to prenasati iz enega jarka v drugega. Kmalu so se me usmilili in po dolgotrajnem iskanju nasli pas za orodje, ki mi je bil prav. Kakor koli pa to dobro zveni ni nic kaj prijetno, saj sedaj okrog pasu nosim cca 3kg orodja, liter vode… In svicam kot nora, ter se zataknem za vsako.stvar, ki mi pride naproti.

Druga negativna stvar niveliranja pa je, da.moras naredoti linije preden drugi zacnejo, tako sem danes zacela dobro uro pred drugim in do konca dneva smo zacementirali temelje za drugo hiso ter zakolicili tretjo. Noro naporen dan, se dobro, da je bila dobra vecerja.

Tokrat pa nazaj k kaj je to?

image

Mah jong

Zvecer je cas za zabavo. Kdaj se odpravimo v mesto, drugic v najblizji nakupovalni center na pico, kadar pa se mi nic ne ljubi se pridruzim drugim, ki se jim nic ne ljubi in ostanem v bazi. Morda zveni dolgocasno a vecinoma je kar prijetno. Vceraj smo gledali love actually, danes pa se je nenadoma pojavila miza za mah jong. Kitajsko igro z necem podobnim dominam so zagrizeno napadli izuceni igralci, ki pa so vecinoma instruirali zacetnike. Priznati moram, da je igra res zanimiva in te prav pritegne. Odlocili smo se celo, da si nabavimo lastni set, saj smo si trga sposodili.

Tokrat pa rubrika samo na filipinih. Zadnjic sem kupovala sok in se odlocila za plocevinko. Preden pa sem se odlocila za okus je nastala dilema. Ali hocem malo plocevinko z odpiracom (kot pri pivu) ali vec kot litersko konzervo za katero bi rabila odpirac.

image

velikostna primerjava

Frizer

V trenutku, ko sem prispela v to vroco dezelo – trenutno je ura 22:30 in je 31C ter obupna vlaznost, sem ugotovila, da dolgi (no ja srednje dolgi) lasje niso ravno primerni. Ker pa se mi kot ponavadi ni ljubilo iti k frizerju tega celo vecnost nesem storila in tako so moji lasje divjali, se kodrali in mesetrali v nedogled. Dokler si pred dnevi nisem kupila elastike. Ker pa mi jo je uspelo takoj izgubiti tudi to ni delovalo kot dobra resitev. Danes zvecer pa se je tezava resila sama po sebi. Danielov hobi je strizenje in ker se sam ostrize zelo dobro je z veseljem prakticiral tudi na nas. Najprej  je z masinco ostrigel kar velik delez moske zasedbe, nato pa smo pod prave frizerske skarje stopile tudi dekleta. In lase so se prav prijetno skrajsali. Pravijo da je rezultat dober, sama pa se nisem prisla do ogledala, tako da se cakam na presenecenje. Strizenje je namrec potekalo zunaj, tam kjer imamo mitinge in kosilo ter vecerjo

image

tokrat malo lazje - kaj je to, iz cesa je in kaksen okus ima? 🙂

.